V torek, 4. oktobra 2022, so bili dijaki 2. FaV, 2. FkV in 2. GaV na ekskurziji.
Ogledali so si podjetje LTH v Ljubljani, muzej motociklov na Vranskem, avtocestno bazo DARS in AMZS-jev poligon varne vožnje na Vranskem.
Fotografije z vseh lokacij so na ogled v spodnji fotogaleriji.
Besedilo in fotografije: Tadej Požar
V letu 2022 je skupna tema držav, ki sodelujemo pri Dnevih evropske kulturne dediščine – Trajnostna dediščina. V Sloveniji pa je bil evropskemu geslu dodan še drug pomen, saj lahko z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.
Dediščina je vedno bila in je trajnostna. Izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj, z uporabo virov iz lokalnega okolja. Zato nam je lahko navdih na mnogih področjih našega življenja v sedanjosti in s tem lahko postane osnova za našo trajnostno prihodnost.
Več kot tisoč zavzetih posameznikov in blizu petsto organizacij je pripravilo pester program skorajda 400 dogodkov. Tudi na Šolskem centru Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo smo se pridružili temu prazniku kulturne dediščine.
Dijaki 1. AL so se za začetek sprehodili po srednjeveški Škofji Loki in si ogledali muzejsko zbirko na Loškem gradu. Pozorni so bili predvsem na dela srednjeveških rokodelcev in njihovo življenje v cehih. Odločili smo se, da bomo poskusili s pletarstvom. Najprej je bilo treba nabrati material, ki bi ga lahko uporabili – les leske, vrbovo šibje, srobot … Potem se je delo preselilo v šolsko delavnico, kjer so se dijaki učili pri pletarskih mojstrih g. Janezu Krišlju in g. Jožku Markunu. Dijaki so dobili dno košare z izvrtanimi luknjami, nato pa so sami izdelali rebra. Ko so se izdelki posušili, so začeli s postopkom pletenja, naučili so se izdelati tudi vitre. Tako so nastale zanimive košare, izdelane iz različnih materialov.
To je bila seveda samo kratka delavnica, s katero so dijaki spoznali osnove pletarstva. Namen je bil, da jih navdušimo, da se bo mogoče kdo te stare rokodelske obrti priučil in tako ohranjal slovensko tradicijo.
Za zaključek pa smo pripravili še manjšo razstavo na šoli in tako še preostalim dijakom pokazali, kaj smo delali. Več pa si lahko ogledate na fotografijah.
Dijaki 1. As in 1. Bs so teden od 26. do 30. septembra 2022 preživeli v šoli na naravi v CŠOD Planica.
Fotografije so zelo zgovorne, ko se vrnejo, pa bodo dodali še kakšen komentar.
Foto: dijak Anej, Andreja Lampič
V četrtek, 29. septembra 2002, je za dijake 4. letnikov pouk potekal nekoliko drugače. Odpravili so se v informacijski center Triglavskega narodnega parka – Triglavska roža na Bledu. Prijazni uslužbenci so dijakom s pomočjo video animacij predali osnovne informacije o parku, nato pa je sledilo še zanimivo predavanje o invazivnih vrstah.
Kljub nekoliko slabšemu vremenu so preostanek dopoldneva izkoristili za krajši pohod. Iz vasi Nomenj jih je pot vodila čez viseči most prek Save Bohinjjke vse do slapu Grmečica. Časa za občudovanje naravnih lepot ni bilo veliko, saj je bližajoča nevihta poskrbela, da so dijaki v hitrem koraku odhiteli do avtobusa, ki jih je odpeljal nazaj proti Škofji Loki.
Besedilo in foto: Domen Jemec
V torek, 27. septembra 2022, smo se vodstvo ŠC in delodajalci s področij strojništva in lesarstva srečali na poslovnem zajtrku Pri Starmanu. Delodajalcem smo predstavili dogajanje na ŠC v zadnjih treh letih in primere sodelovanja s podjetji na lokalni, državni in mednarodni ravni.
Predstavniki podjetij so izpostavili težave na področju pridobivanja kadrov. Da bi sledili trendom, ki jih potrebujejo v podjetjih, smo se dogovorili, da bomo skupaj posodobili obseg kompetenc za srednje poklicno in strokovno ter višje izobraževanje.
V tednu od 19. do 23. septembra so imeli dijaki 1. AL in 1. DM šolo v naravi. Spoznavali so srednjeveško Škofjo Loko in loški grad, učili so se o drevesnih vrstah na gozdni učni poti, nato pa so se odpravili na Krvavec, kjer so tudi prespali. Osvojili so Zvoh in se zabavali v adrenalinskem parku. Teden pa so zaključili z izdelovanjem panjskih končnic. Več pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
V MIC-u potekajo različna izobraževanja in usposabljanja. V petek, 23. septembra 2022, so se učitelji praktičnega pouka udeležili usposabljanja za delo na laserskem stroju.
V petek, 16. septembra 2022, smo si z dijaki 3. Al, 4. Ml in 2. Dm ogledali podjetje IQWood iz Mengša.
Les spajajo izključno brez lepila z lesenimi mozniki. Ta postopek je bil nagrajen z več nagradami in patentiran na Danskem, njihove hiše se redno omenjajo v domačih in tujih revijah o gradnji in interieru. Predstavili so nam proizvodni proces in smele načrte, usmerjene predvsem na tuje trge.
Hvala za sprejem in obilo uspehov v prihodnosti.
V četrtek, 22. septembra 2022, je v odličnih vremenskih razmerah in lepi okolici Starega gradu Smlednik potekalo 22. Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za srednje šole. Naš šolski center so zastopali trije dijaki. Ažbe Pohar iz Srednje lesarske šole, Matic Sintič in Blaž Kavčič pa sta dijaka Srednje šole za strojništvo.
2200 metrov dolga proga, na kateri so tekmovalci opravili tudi s 110 metri višinske razlike, je predstavljala resen test za vse nastopajoče. Kljub temu, da našim dijakom načeloma ustrezajo daljše trase, se s tekmovanja vračajo z dvema vrhunskima uvrstitvama. Maticu Sintiču je lažja poškodba preprečila, da bi tekmovanje opravil do konca. Ažbe Pohar je bil v ciljni strmini za nekaj korakov oddaljen od zmagovalnega odra in je na koncu zasedel 5. mesto. Je pa zato odličen zaključek uspel Blažu Kavčiču, ki je pred ciljem prehitel dva konkurenta in se na koncu veselil 2. mesta.
Vsem nastopajočim čestitamo za vložen trud in super uvrstitve!
Besedilo in foto: Domen Jemec
Petek, 9. 9. 2022
23.00. Avtobusna postaja Ljubljana. Mepijevci čakamo na Flixbus. Odpravljamo se na Češko, na zlato mepi odpravo. Avtobus na srečo ni imel zamude. Šofer avtobusa s težavo natovori naše 30-kilogramske nahrbtnike v prtljažnik. Poiščemo si proste sedeže in zaradi pozne ure počasi utonemo v nemiren spanec. Pot nas preko Avstrije pripelje na Češko.
Sobota, 10. 9. 2022
Po sedmih urah in pol paše pretegniti noge in popiti (neužitno) kavo iz kavomata. Že se nam mudi naprej na železniško postajo, kjer naj bi nas vlak pripeljal iz Čeških Budjejovic v Tabor. Ker so ravno potekala dela na železniški progi, smo zopet na lokalnem avtobusu. Končno prispemo v Tabor, kjer nas že pričakujejo naši češki prijatelji, ki smo jih spoznali konec avgusta, ko smo v Sloveniji skupaj opravljali pripravljalno mepi odpravo. Odpeljejo nas v svoje domove, kjer nam privoščijo lenoben dan, da si lahko odpočijemo in napolnimo baterije za prihajajoče dogodivščine. V večernih urah smo se na glavnem trgu v mestu Tabor udeležili plesa, ki se je zaradi strogih pravil glede nočnega miru končal že ob 22.00.
Nedelja, 11. 9. 2022
Zadnji prosti dan pred pričetkom odprave. Ogledali smo si glavno mesto Češke, Prago. Očarala nas je s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi zgradbami, spomeniki, ozkimi ulicami, gradovi in mostovi.
Ponedeljek, 12. 9. 2022
Dva dijaka Šolskega centra Škofja Loka, Blaž Kavčič in Aljaž Ozebek, 15 dijakov in dijakinj Gimnazije Škofja Loka in 17 dijakov in dijakinj Gimnazije Pierra de Coubertina začenjamo z 80 kilometrov dolgo zlato mepi odpravo. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom pripeljali v Češky Krumlov, ki je od leta 1992 na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Ker je majhno srednjeveško mestece ob reki Vltavi prava paša za oči, smo si pred pričetkom odprave vzeli čas, da smo se sprehodili po ozkih uličicah, in si ogledali glavni trg ter grad. Za obzidjem mestnega parka, ki je eden najlepših parkov na Češkem, pa se je začelo zares. Štart mepi odprave. Celodnevna pot nas je vodila po čeških livadah in se je zaključila v mestu Černa v Pošumavi. Prvi dan nismo bili utrujeni, saj smo navajeni gorenjskih hribov, tukaj pa, kamorkoli ti seže oko, sama ravnina. Celo pot nas je spremljalo lepo vreme in pogledi na zelene ravnice. V kampu smo ob sončnem zahodu postavili šotore, si skuhali topel obrok, najbolj pogumni pa smo nekajkrat tudi skočili v mrzlo jezero Lipno.
Torek, 13. 9. 2022
Za nami je mrzla noč, zaradi bližine jezera pa pospravljamo vlažne in mokre šotore. Gledamo na uro in lovimo jutranji vlak, ki nas bo popeljal na štart današnje odprave, v Novo Pec, na drugi strani akumulacijskega jezera Lipno. Čaka nas novih 20 kilometrov. Tokrat gremo v ”hribe”. Po češko-nemško-avstrijski meji se bomo po razglednem grebenu povzpeli na Tristoličnik, 1311 metrov visok hrib, imenovan tudi Šumavsky Everest. Po poti čez greben se je že začelo oblačiti, pihati in na razgretih licih smo že čutili posamezne kaplje dežja. Osupnil nas je pogled na naravo, saj so nas ves čas spremljala odmrla drevesa, ki jih je napadel lubadar, zaradi zaščitenosti pa se jih ni smelo pravočasno posekati.
Na vrhu smo si v koči natočili svežo vodo in z zavistjo kukali v jedilnico, kjer so si naši mentorji privoščili germknodle z vanilijevo kremo. Sledil je spust v dolino, v manjši kamp, kjer nas je čakalo odlično kosilo iz naših nahrbtnikov. Pohiteli smo s postavljanjem šotorov, saj smo vedeli, da nas čaka deževen večer.
Sreda, 14. 9. 2022
Dež. Napakirali smo mokre šotore in se oborožili s palerinami in dežniki. Iz Doljnih Udov preko mesta Stražny smo prispeli do vasi Horni Vltava. Po dvodnevni hoji smo že malce utrujeni, kar precej se je ohladilo in večino poti nas je spremljal dež. Potrebna je bila tudi malce večja previdnost, saj so bile gozdne poti razmočene in blatne. Zaradi megle smo bili danes prikrajšani za razglede. Pozno popoldne smo se nastanili v kampu ob reki. Najbolj pogumni smo se podali v mrzlo reko, potem pa (za doplačilo) odhiteli pod topel tuš. Seveda se je bilo potrebno tudi malo poigrati v bližnjem peskovniku, kjer so otroci pustili tovornjak, kanglico in lopatko. Zvečer smo si z izposojeno kitaro prepevali in krajšali deževne urice.
Četrtek, 15. 9. 2022
Zadnji dan odprave. Najprej do Kubove Hut. Malce raztreseni in utrujeni možgani so poskrbeli, da se je ena od skupin izgubila in iz Češke malce zašla v Nemčijo. Nato smo se povzpeli na vrh Boubina, 1362 metrov visokega hriba. Zadnji del poti je bil kar precej strm. Pravijo, da je z vrha lep razgled. Ne bi vedeli, ker vse, kar smo videli, je bila megla. Sledil je spust v Vimperk. Dober kilometer pred ciljem smo prejeli klic mentorice, da je čez pet minut vlak in da bi bilo fino, da bi ga ujeli. S pospešenim korakom smo končno prišli na cilj naše 80-kilometrske odprave. Ponosni, da nam je uspelo, smo imeli ravno še dovolj časa, da smo se na cilju fotografirali, prejeli čestitke mentorjev in z nasmehom na ustih odšli na vlak. Uspelo nam je. Utrujeni, premočeni, a polni novih vtisov počivamo na vlaku, ki nas bo pripeljal nazaj na naše izhodišče v Tabor. Sanjamo o toplem tušu, mehkih posteljah, suhih oblačilih in konkretnem kosilu.
Petek, 16. 9. 2022
Češki prijatelji so nas popeljali po svoji šoli, ogledali smo si podzemne rove pod Taborom. V tem času je ravno potekala večdnevna prireditev Taborska Setkani, srednjeveška prireditev, tako da smo si lahko ogledali še sprevod vitezov.
Sobota, 17. 9. 2022
Češko mesto Tabor in Škofja Loka sta pobrateni mesti. Zato smo se v znak češko-slovenskega prijateljstva udeležili posaditve lipe, sodelovali v sprevodu po mestnih ulicah in se udeležili nekaterih koncertov. Ob 21.00 smo se na železniški postaji poslovili od naših čeških vrstnikov, s katerimi bomo zagotovo ostali v stikih. Potem pa vlak do Čeških Budjejovic, čakajoč na Flixbus, ki je tokrat imel 45-minutno zamudo. Premraženi smo v polnem avtobusu uspeli najti proste sedeže in zaspali do Ljubljane.
Nedelja, 18. 9. 2022
Naša avantura je končana. Končno zopet doma, v Sloveniji. Utrujeni, a pripravljeni na nove izzive. Jutri je nov dan in potrebno bo iti v šolo.
