Skoči na glavno vsebino

Štipendiranje

Vodnik za dijake SŠS in SŠL

Vodnik za dijake SŠS | Štipendiranje
Vodnik za dijake SŠL | Štipendiranje

Državna štipendija

Državno štipendijo dodeljujejo pristojni centri za socialno delo za izobraževanje v Republiki Sloveniji in tujini, če to poteka po javno veljavnem izobraževalnem programu.

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • so državljani Republike Slovenije,
  • dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja,
  • študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja,
  • niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
  • povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.

Dijaki lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo avgusta, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do štipendije s 1. septembrom. Za mladoletne dijake vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo starši oziroma zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Študenti vlogo za dodelitev štipendije vložijo septembra, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do štipendije s 1. oktobrom.

Dodatek za bivanje

Dodatek za bivanje znaša 81,92 evrov, in pripada dijaku ali študentu, ki:

  • ima stalno bivališče oddaljeno od kraja izobraževanja več kot 25 km,
  • če je strošek najema najmanj 65 evrov na mesec ter štipendist ali njegovi starši niso lastniki nepremičnine v kraju izobraževanja,
  • če ne prejema subvencije za bivanje v študentskem domu ali zasebniku in nima sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem domu, ki je skladna s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

Državna štipendija se lahko kombinira s:

  • sofinancirano kadrovsko štipendijo,
  • štipendijo za deficitarne poklice,
  • štipendijami Ad futura za študijske obiske in sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.

Državne in Zoisove štipendije ni možno kombinirati.

Štipendija za deficitarne poklice

Namen štipendije za deficitarne poklice:
• zagotavljanje ustreznega kadra na trgu dela glede na povpraševanje delodajalcev,
• spodbujanje vpisa na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost,
• možnost zaposlovanja na področjih, kjer se tradicionalno zaposlujejo tujci,
• spodbujanje vpisa v izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katere sedaj ni dovolj zanimanja in jim grozi ukinitev,
• promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Združljivost: Lahko se dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen z kadrovsko.

Kadrovske štipendije

Namen kadrovskih štipendij je povezovanje mladih in delodajalcev. Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.

Dijaki in študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov:

  • preko aplikacije Izmenjevalnica na spletni strani sklada, kjer lahko delodajalci oddajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih za posamezno šolsko/študijsko leto,
  • na spletnih straneh Regionalnih razvojnih agencij – RRA, kjer objavljajo zbrane potrebe delodajalcev po štipendistih,
  • objave delodajalcevv njihovih internih glasilih, na spletnih straneh, v javnih občilih itd.

Obveznost kadrovskega štipendista

Večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja praviloma vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je načeloma tudi terminsko opredeljena. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno. Podrobneje pravila in obveznosti kadrovskega štipendista določi štipenditor že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se pravice in obveznosti iz kadrovskega štipendiranja uredijo tudi s pogodbo o štipendiranju.

Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, višino štipendije določi delodajalec.

Zoisova štipendija

Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki dosegajo izjemne dosežke na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.

Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:

  • izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek,
  • dosegajo zahtevan šolski oziroma študijski uspeh,
  • izpolnjujejo tudi ostale zahtevane pogoje in
  • prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri Zoisove štipendije še niso prejemali.

Razpis za dodelitev Zoisovih štipendij je objavljen vsako leto najpozneje do konca junija. Za neprekinjeno nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije mora Zoisov štipendist vsako leto, še pred iztekom posameznega šolskega oziroma študijskega leta, vložiti vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za naslednje šolsko oziroma študijsko leto.

Zoisova štipendija se lahko kombinira s:

  • kadrovsko štipendijo (razen, če ta tega ne dovoljuje),
  • štipendijo za deficitarne poklice,
  • štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.

Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo.

Druge možnosti štipendiranja