Ni zadetkov
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
Glavni namen projekta Lesni feniks je varovanje okolja z zniževanjem količine odpadkov, preprečevanjem nastajanja odpadkov in ponovno uporabo materialov ter dvig osveščenosti lokalnih prebivalcev o načinih, možnostih in pomenu prehoda v krožno gospodarstvo.
Osrednji predmet projekta je ponovna uporaba odsluženega lesa, ki bo ob sodelovanju organizacij iz treh različnih sfer (gospodarstvo, izobraževalne ustanove, lokalne skupnosti) ter preko aktivnega ozaveščanja širše populacije postavila občino in regijo na zemljevid trajnostno naravnanih območij ter postala pilotni primer za ostale regije in občine. To bo doseženo tako s tradicionalnimi oblikami ozaveščanja (okrogle mize, predavanja, prezentacije filmov, delavnice) kot z integracijo vsebin v učni proces Srednje šole za lesarstvo ter končno praktično implementacijo in prikazom uporabe odsluženega lesa v urbani infrastrukturi.
Odslužen les predstavlja grožnjo okolju, saj je lahko kontaminiran zaradi uporabe premazov z visokim deležem težkih kovin ali impregnacijskih sredstev, ki obremenjujejo okolje (npr. kreozot, CCA). Po drugi strani pa v industrijskih obratih nastajajo precejšnje količine lesnih ostankov, ki so ne samo okoljsko neoporečni, ampak je v njih les visoke kakovosti. Takšen primer je zaslediti v podjetju M Sora, ki je proizvajalec lesenih oken. V proizvodnem procesu zaradi kontrole kakovosti ostajajo leseni elementi različnih dimenzij, ki vključujejo visokokakovosten les, a so bili izločeni zaradi vključitve manjšega števila grč, smolnih kanalov ali manjših napak. Ti elementi so predelani v sekance, ki jih podjetje porabi za ogrevanje svojih poslovnih in proizvodnih prostorov. Zaradi visoke kakovosti tega lesa je nedvomno smotrno poiskati alternativne rešitve ter takšen les uporabiti za izdelavo novih lesenih izdelkov.
Partnerji v projektu:
Lokatur
M Sora
Občina Žiri
Razvojna agencija Sora
Šolski center Škofja Loka
Koordinator projekta: Dimitrij Jeraj
Glavni namen projekta Lesni feniks je varovanje okolja z zniževanjem količine odpadkov, preprečevanjem nastajanja odpadkov in ponovno uporabo materialov ter dvig osveščenosti lokalnih prebivalcev o načinih, možnostih in pomenu prehoda v krožno gospodarstvo.
Osrednji predmet projekta je ponovna uporaba odsluženega lesa, ki bo ob sodelovanju organizacij iz treh različnih sfer (gospodarstvo, izobraževalne ustanove, lokalne skupnosti) ter preko aktivnega ozaveščanja širše populacije postavila občino in regijo na zemljevid trajnostno naravnanih območij ter postala pilotni primer za ostale regije in občine. To bo doseženo tako s tradicionalnimi oblikami ozaveščanja (okrogle mize, predavanja, prezentacije filmov, delavnice) kot z integracijo vsebin v učni proces Srednje šole za lesarstvo ter končno praktično implementacijo in prikazom uporabe odsluženega lesa v urbani infrastrukturi.
Odslužen les predstavlja grožnjo okolju, saj je lahko kontaminiran zaradi uporabe premazov z visokim deležem težkih kovin ali impregnacijskih sredstev, ki obremenjujejo okolje (npr. kreozot, CCA). Po drugi strani pa v industrijskih obratih nastajajo precejšnje količine lesnih ostankov, ki so ne samo okoljsko neoporečni, ampak je v njih les visoke kakovosti. Takšen primer je zaslediti v podjetju M Sora, ki je proizvajalec lesenih oken. V proizvodnem procesu zaradi kontrole kakovosti ostajajo leseni elementi različnih dimenzij, ki vključujejo visokokakovosten les, a so bili izločeni zaradi vključitve manjšega števila grč, smolnih kanalov ali manjših napak. Ti elementi so predelani v sekance, ki jih podjetje porabi za ogrevanje svojih poslovnih in proizvodnih prostorov. Zaradi visoke kakovosti tega lesa je nedvomno smotrno poiskati alternativne rešitve ter takšen les uporabiti za izdelavo novih lesenih izdelkov.
V projektu je primarnega pomena ozaveščanje širše javnosti glede splošne situacije o odpadkih ter možnostih uporabe odsluženega lesa. Za prehod v krožno gospodarstvo sta namreč ključna ozaveščenost in sodelovanje vseh akterjev družbe.
To bo izvedeno z načrtovanimi javnimi dogodki, internimi izobraževanji v podjetju in vpeljevanjem vsebin v učni načrt Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Preko učnega procesa ter ob sodelovanju med podjetjem M Sora in srednjo šolo bodo nastali izdelki, ki jih bo Občina Žiri uporabila in postavila kot del urbane infrastrukture. Ponovna uporaba kakovostnega odpadnega lesa za izdelke, ki so namenjeni dvigu kakovosti bivalnega okolja lokalne skupnosti za njene ranljivejše člane (otroci in starejša generacija), ima veliko sporočilno vrednost glede namena prehoda v krožno gospodarstvo, saj ob skrbi za ohranjanje okolja daje priložnosti boljše izkoriščenosti kakovostnega lesa tako podjetju kot skupnosti, v kateri to deluje.
Na takšen način je moč doseči največji učinek, saj bodo tako prebivalci lokalne skupnosti kot tudi obiskovalci fizično uporabljali izdelke iz odsluženega lesa ter poleg dodatnega ozaveščanja izkustveno privzemali koncepte ponovne uporabe lesa in krožnega gospodarstva. Poleg tega je bila v Žireh identificirana potreba po lesenih klopeh ob sprehajalnih poteh ter lesenih elementih za opremo naravnega kopališča ob reki Sori, s čimer bo učinek le še večji.
Pomembna dodana vrednost projekta pa je tudi vzpostavljeno sodelovanje med gospodarstvom, izobraževalnimi (delno tudi raziskovalnimi) ustanovami in lokalno skupnostjo. Takšno sodelovanje predstavlja vzoren primer četverne vijačnice (quadruple helix) na področju trajnostnega razvoja, kar je v skladu s smernicami Evropske komisije. S projektom želimo torej pokazati, da je odslužen les uporabna surovina, ki jo je moč ponovno uporabiti, ter praktično prikazati učinkovito sodelovanje med akterji iz različnih sfer.
Cilji projekta Lesni feniks
Aktivnosti v projektu
Rezultati
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
10. maja 2019 so v okviru programa Erasmus+ odobrili projekt Usposabljanje v tujini bogati III. V našem projektu UTB III bo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) za dijake, vajence in osebje v tujini sodelovalo šest partnerskih srednjih strokovnih in poklicnih šol iz petih držav:
Izvedli bomo:
-14 enomesečnih PIU mobilnosti dijakov v podjetjih v Nemčiji, Belgiji in na Hrvaškem,
– 9 dvotedenskih PIU mobilnosti dijakov na šoli (tečaj CNC) na Češkem in Slovaškem,
– 7 trimesečnih mobilnosti za vajence v Nemčiji in na Češkem in
– 24 mobilnosti spremljevalnega osebja in 2 mobilnosti osebja za pripravljalni obisk
Načrtovane PIU mobilnosti dijakov, vajencev in osebja bodo izvedene od 1. junija 2019 do 31. maja 2021.
Koordinator projekta:
Tadej Gartner | tadej.gartner@scsl.si
S partnerskimi šolami bomo organizirali PIU v podjetjih oz. na šoli za: 7 vajencev – orodjarjev v Nemčiji in na Češkem; 3 avtoservisne tehnike v Nemčiji; 7 strojnih tehnikov v Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem; 9 strojnih tehnikov – orodjarjev na Češkem in Slovaškem; 4 dijake lesarske stroke v Belgiji.
Dijaki vajenci bodo prejeli nova strokovna znanja in veščine na področju strojništva, avtomehanike in lesarstva in pridobili jezikovne, medkulturne in digitalne kompetence.
Osebje se bo seznanilo z novimi učnimi metodami poučevanja in načini izvajanja PIU, spoznalo bo izobraževalni in vajeniški sistem partnerske šole in njegovo izvedbo v podjetjih. Prav tako bo pridobilo oz. izboljšalo svoje jezikovne, medkulturne in digitalne kompetence.
Vsi udeleženci mobilnosti bodo spoznali kulturo in življenje države gostiteljice ter izpopolnili angleški in nemški jezik.
Sodelovanje v programu Erasmus+ bo doprineslo k boljši kakovosti, privlačnosti in inovativnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja na naši šoli.
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
V Sloveniji in na Hrvaškem smo priča številnim rušitvam zapuščenih, a še vedno kakovostnih stavb, nekaterih tudi spomeniško zaščitenih. Arhitekturna stroka si prizadeva ozavestiti laično javnost o pomenu arhitekturne kulturne dediščine, da bi ohranili zanamcem ne samo spomenike, ki so zaščiteni, ampak tudi primere stavb, ki so kakovostne. Zato projekt s svojimi aktivnostmi dijakom srednjih poklicnih šol odstira svet arhitekture in oblikovanja ter jih opolnomoči v znanju, da bodo znali ceniti in pravilno vrednotiti stavbno dediščino, ločevati kakovostne primere od manj kakovostnih. Aktivnosti, zasnovane po metodi izkustvenega učenja, bodo dijakom pomagale tudi na polju zaposlovanja, saj bodo z novim znanjem in zavedanjem lahko našli nišo – obnova stavbne dediščine – v svojem poklicu. Aktivnosti jih bodo tudi spodbudile k večji povezovalnosti med strokami, tokrat z arhitekturno oblikovalsko.
Po izčrpnem delu na projektu, ki deluje pod okriljem Centra arhitekture Slovenije, smo v sodelovanju z ostalimi sodelujočimi v projektu izdali priročnik Po poteh lesa v arhitekturi. Priročnik je namenjen spoznavanju arhitekture v lesu in ga priporočamo vsem, ki želijo po poteh kakovostne lesene arhitekture v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.
Sodelujoči:
– Center arhitekture Slovenije
– Bilding Kunst und Architekturschule fur Kinder und Jugendliche iz Innsbrucka
– Fakulteta za arhitekturo (Arhitektonski fakultet) iz Zagreba
– Srednja šola za lesarstvo – Šolski center Škofja Loka
– Gozdarska in lesarska šola iz Karlovca (Šumarska i drvodjeljska škola Karlovac)
Cilji projekta:
– Razvoj veščin in kompetenc na področju arhitekture, interierja in oblikovanja so nujno potrebne za uspešnejše delovanje strokovnjakov na področju lesne stroke na visokem kakovostnem nivoju. Povezovanje strok dviga kakovost projektov, saj je v delo vključeno več znanja iz različnih strok. Nove veščine in zavedanje pomena kakovostnega načrtovanja bodo dijakom, ki bodo udeleženi v projektu, omogočile direkten vpogled v drugo stroko in zvišanje njihove lastne vrednosti, saj bodo lahko to znanje unovčili v svojem profesionalnem delu.
– Projekt bo vključenim dijakom dal znanja, ki jih drugi dijaki ne prejmejo, in zato bo njihova vrednost na trgu delovne sile večja.
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo že več desetletij. Srednja šola za lesarstvo se je pridružila mnogoštevilni evropski družini različnih kulturnih organizacij, šol, vrtcev in ljubiteljskih društev leta 2015, Srednja šola za strojništvo pa leta 2023.
Evropska komisija vsako leto razpiše vodilno temo, sodelujoče organizacije pa organizirajo različne aktivnosti, dogodke, razstave in v svoje dogodke vključujejo širšo javnost. Rezultat našega dela se odvije kot pisan festival prireditev septembra in oktobra. Namen Dnevov evropske kulturne dediščine je raziskovanje, ohranjane in oživljanje/doživljanje naše kulturne in naravne dediščine.
Koordinatorica na Srednji šoli za lesarstvo: Irena Leban
Koordinatorica na Srednji šoli za strojništvo: Andreja Lampič
S temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine se pridružujemo širši vseevropski temi Nesnovna kulturna dediščina (Living heritage). Osredotočali se bomo na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu. Lahko rečemo, da je letošnja tema logično nadaljevanje lanskoletne (Vz)trajnostne dediščine.
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.
V projektu UTB II, ki je bil v okviru programa Erasmus+ odobren v razpisnem letu 2018, bo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) za dijake in osebje v tujini sodelovalo 5 partnerskih srednjih strokovnih in poklicnih šol iz štirih držav:
V projektu bomo izvedli 30 učnih mobilnosti dijakov in 18 mobilnosti spremljevalnega osebja. S partnerskimi šolami bomo organizirali PIU v podjetjih posamezne regije za 6 avtomehanikov (18-20 let) in za 16 strojnih tehnikov in orodjarjev (18-19 let) ter za 4 dijake lesarske stroke (18-19 let). Mobilnosti osebja pa bodo organizirane na partnerskih šolah.
Dijaki bodo prejeli nova strokovna znanja, veščine in kompetence na področju avtomehanike, strojništva in lesarstva ter pridobili jezikovne, medkulturne in digitalne kompetence.
Učitelji se bodo seznanili z novimi učnimi metodami poučevanja in načini izvajanja PIU na partnerskih šolah in v podjetjih, hkrati pa pridobili oz. izboljšali svoje jezikovne, medkulturne in digitalne kompetence.
Vsi udeleženci mobilnosti bodo spoznali kulturo in življenje države gostiteljice ter izpopolnili angleški in nemški jezik.
Sodelovanje v programu Erasmus+ bo doprineslo k boljši kakovosti, privlačnosti in inovativnosti na področju PIU izobraževanja na ŠC Škofja Loka.
Načrtovane PIU mobilnosti dijakov in osebja bodo izvedene od 1. junija 2018 do 31. maja 2020.
Koordinator projekta:
Tadej Gartner | tadej.gartner@scsl.si
Iskane strani ni mogoče najti. Poskusite z drugačnimi iskalnim nizom ali uporabite navigacijske menije.