Skoči na glavno vsebino

Naši predstavniki na 2. festivalu vajeništva / Apprenticeship Festival 2022

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je v četrtek, 23. junija 2022, potekal 2. festival vajeništva, ki je namenjen vajencem zaključnih letnikov poklicnih šol, njihovim mentorjem v podjetjih ter šolam, ki izvajajo vajeniško obliko izobraževanja. Na dogodku so podjetjem in šolam, ki podpirajo tako obliko izobraževanja, podelili posebna priznanja, med njimi tudi Srednji šoli za strojništvo in Srednji šoli za lesarstvo ŠC Škofja Loka. Šolski center Škofja Loka je prejel tudi posebno priznanje GZS za izjemne dosežke na področju povezovanja šolstva in gospodarstva.

Ob neformalnem druženju so se predstavile tudi šolske glasbene skupine, dve naši, in posamezniki z različnimi talenti, v pritljičju GZS pa je na ogled razstava izdelkov, ki so jih naredili naši vajenci.

ŠCŠL je član Evropske zveze za vajeništvo EAfA

School Center Škofja Loka is a member of European Alliance for Apprenticeships.

Priznanje GZS za vajeništvo Srednji šoli za strojništvo ŠCŠL (junij 2022)
Priznanje GZS za vajeništvo Srednji šoli za lesarstvo ŠCŠL (junij 2022)

Posnetki, fotografije, prispevki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)

Certifikat ESP za 37 strojnih tehnikov

Dijaki drugih letnikov programa strojni tehnik so junija 2022 opravljali izpit iz podjetniških znanj. Certifikat Entrepreneurial Skills Pass je mednarodno potrdilo, ki ga koordinira mreža Junior Achievement po vsem svetu. Potrdilo je dokaz, da so dijaki prejeli teoretično in prvoročno znanje, pa tudi kognitivne in praktične izkušnje na temo podjetništva, ekonomije in financ.

Čestitamo petnajstim dijakom iz oddelka 2. As, devetim dijakom iz 2. Bs in trinajstim dijakom iz 2. Cs, ki so pridobili ta certifikat.

Besedilo in foto: Zvonka Erce

Strojni tehniki so predstavili svoje podjetniške ideje

Dijaki 2. As, 2. Bs in 2. Cs so pri predmetu poslovanje in organizacija pri prof. Zvonki Erce vse leto pilili svoje podjetniške ideje in jih ob koncu šolskega leta v četrtek, 9. junija 2022, predstavili dijakom prvih letnikov, ki se bodo s poslovanjem podjetij srečali prihodnje šolsko leto.

Dijaki so polni idej, nekatere so zelo inovativne in izdelane, druge malo manj. Take so bile tudi predstavitve.

Čestitamo vsem za nastope in jim želimo še veliko ustvarjalnih idej.

Borut Podgoršek je strojni šoli podaril več izvodov svojega dela Stražar z neba

Borut Podgoršek, avtor knjig, člankov, dokumentarnih oddaj s področja letalstva, urednik in lastnik spletnega portala sierra5.net, je dijakom in knjižnici Srednje šole za strojništvo podaril 20 izvodov svoje knjige Stražar z neba .

Zahvaljujemo se za bogato darilo.

O Borutu Podgoršku:

  • od leta 1999 intenzivneje spremlja dogajanje na področju letalstva in o njem piše
  • pisec člankov za revije Obramba, Letalo, Krila, Slovenska vojska, GEA, Svet in ljudje, Inflight Magazin, Varnost, Nedeljski dnevnik, Gospodarski Vestnik, Gasilec in prilogo Znanost časopisa Delo; avtor dokumentarnih oddaj o letalih in prispevkov za oddajo Pripravljeni
  • soavtor knjig Zaljubljeni v letenje (2019), Stražar z neba (2020) in Na krilih poguma (2022)
  • dobitnik nagrade Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju
  • dipl. inž. strojništva – smer letalstvo, univ. dipl. org. – organizacija
  • urednik in lastnik spletnega portala www.sierra5.net

O knjigi Stražar z neba

Glavna junaka knjige Stražar z neba sta pilot Jugoslovanskega kraljevega hidroletalstva narednik France Bolhar ter hidromehanik-strelec narednik vodnik III. razreda Pavlin Zule. Njuni življenjski poti, ki sta se prepletali od otroštva do smrti, je zaznamovala ljubezen do letalstva in športa. Povod za nastanek knjige Stražar z neba je bilo srečanje z Matijo Bolharjem, vnukom Franceta Bolharja. Nesebično mi je odstopil celotno dedkovo dokumentacijo. Skrbno sem se lotil urejanja gradiva, ki mi je bilo zaupano. Pri tem sem pogosto naletel na ime Pavlin Zule. Na podlagi skoraj 30 let starega zapisa Leto dni med gojenci Pomorske letalske šole iz dnevnika Pavlina Zuleta 1929/1930 dr. Nadje Terčon iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran me je raziskovanje o življenju in delu slovenskih pomorskih letalcev pripeljalo v omenjeni muzej in do Bogdane Marinac, ki mi je omogočila vpogled v njihov bogati arhiv. Tako sem odkril še dva dnevnika Pavlina Zuleta in njegovo fotografsko zapuščino, ki jo je muzeju predal Pavlinov sin Bojan Zule. Na srečo mi je uspelo najti tudi Bojana, Stanislava in Janeza Zuleta. Posodili so mi dokumente, ki so se ohranili od njihovega očeta Pavlina, in izjemno zbirko njegovih fotografij. Dokumenti, zapiski in fotografije so pravi zakladi, brez katerih bi bilo pisanje knjige nemogoče. Kot neprecenljivo se je izkazalo tudi iskanje dokumentov in fotografij v fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V njem sem poleg fotografij dobil tudi dokumentacijo o Francetu Bolharju in Pavlinu Zuletu ter o II. državni realni gimnaziji v Ljubljani, ki sta jo obiskovala med leti 1922 in 1929. Bogat vir o Bolharju in Zuletu je bil tudi Matjaž Brojan, ki zbira informacije o znanih Domžalcih. Knjiga ima 13 poglavij. Predgovoru, uvodu in poglavju o razvoju pomorskega letalstva sledita predstavitvi družin Franceta Bolharja in Pavlina Zuleta. Sledi poglavje o času šolanja na II. državni realni gimnaziji 12 v Ljubljani, ki je posebej pri Francetu Bolharju pustilo grenak spomin. V svojih zapisih je bil zelo kritičen do profesorja latinščine. S pomočjo raziskovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana sem tudi ugotovil, zakaj. V sedmem delu knjige sem se osredotočil na Francetovo in Pavlinovo šolanje v Pomorski letalski šoli v Divuljah pri Splitu. Bolhar je šolo obiskoval v šolskih letih 1928–1930, Zule pa v šolskih letih 1929–1931. Glavnina zgodb v tem poglavju je zapisana na podlagi v celoti ohranjenega dnevnika, ki ga je skoraj dnevno pisal Zule. Njegova pričevanja so dopolnjena s spomini Bolharja, ki je zgodbe po spominu zapisal nekaj desetletij po šolanju v Divuljah. Osmo poglavje temelji na spominih Franceta Bolharja iz obdobja 1930–1931, ko je obiskoval pilotsko šolo v Divuljah in postal pilot Jugoslovanskega kraljevega hidroletalstva. V devetem poglavju obravnavam življenje in letenje Franceta Bolharja v obdobju 1931–1933, ko je bil aktiven hidropilot. Njegovo pisanje odseva njegov pogled na takratno dogajanje v pomorskem letalstvu Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije. Poglavju je dodan tudi opis bogate letalske kariere Pavlina Zuleta iz let 1931–1941, ki pa žal ostaja bolj ali manj neznana, saj dnevnika takrat ni več pisal. Zaključku v knjigi sledijo zahvala, poimenski seznam ter seznam virov in literature. Pri prebiranju spominov in dnevnika me je pritegnilo izražanje obeh, ki me je preslikalo v čas, ko sta se njuni zgodbi odvijali. Zaradi avtentičnosti besedila sem tako v njunih besedilih pustil besede, kot so komanda, pitomci, egzerciranje, štapel in še vrsto drugih, ki so jih dnevno uporabljali v pogovornem jeziku. Pomen teh besed je razložen ob njihovi prvi omembi. Zgodbe Franceta Bolharja in Pavlina Zuleta so dopolnjene tudi s članki, ki sem jih našel v splitskem časniku Novo doba in so dostopne na spletu. Avtorji teh zgodb večinoma niso znani, so pa bogato dopolnilo k avtentičnosti zgodb, ki jih prikažejo tudi z druge, novinarske plati. Z njimi je dopolnjen in razširjen vpogled v obdobje med letoma 1928 in 1933. Prav tako sem nekatere njune zgodbe dopolnil z drugimi avtorji in viri, ki dodatno osvetljujejo njuno življenje. ✈ Borut Podgoršek

Strojniki iz podjetja LePoše na razglasitvi najboljših inovacij Gorenjske 2022

Kranj, 2. junij 2022 – Gorenjska je danes bogatejša za 6 zlatih, 8 srebrnih in 1 bronasto priznanje, ki jih je GZS – Regionalna zbornica Gorenjska ob boku s podporniki INOvativnosti in v partnerstvu z MGRT in SPIRIT podelila najboljšim inovacijam v regiji. Podeljeni sta bili tudi nagradi za izziv 2022: Z INOVACIJAMI PRESEGAMO MEJE. Štiri najbolje ocenjene inovacije bodo kandidirale za priznanja na nacionalni ravni, ki bodo podeljena v okviru Dneva inovativnosti.

Na razpis za podelitev priznanj najboljšim inovacijam Gorenjske za leto 2022 se je odzvalo 14 podjetij, s skupaj 15 prijavljenimi inovacijskimi projekti. V nagrajenih inovacijskih projektih je sodelovalo preko 130 inovatork in inovatorjev ter več skupin.

Zbrane inovatorje so nagovorili gostiteljica Janka Planinc, predsednica Upravnega odbora pri Regionalni zbornici Gorenjska, mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, dr. Sanela Banović Peresciutti, gastroenterologinja in motivacijska govornica, Stanislav Jakelj, predsednik ocenjevalne komisije pri GZS Kranj. Predstavili so se dijaki skupine LePoše, ki so izdelali ovitek za mobitel, ki nas ščiti pred elektromagnetnim sevanjem ter hkrati ščiti tudi podatke na naših bančnih karticah, ki jih velikokrat shranjujemo poleg telefona. Podporo pa so prav posebej za inovatorje nudili strokovnjaki iz Urada za intelektualno lastnino.

Zato vsem inovatorjem iskrene čestitke, zlatim, ki bodo tekmovala na državnem nivoju, pa kar največ uspeha!

Povzeto po uradni objavi GZS Regionalne zbornice Gorenjska.

LePoše predstavljajo svoj izdelek na razglasitvi najboljših inovacij Gorenjske 2022

Inovacije in patenti – kako in zakaj?

Predavateljici Samra Šečerović in Doroteja Vozelj, zaposleni v Uradu vlade za intelektualno lastnino, sta zahtevno vsebino predstavili z zanimivimi primeri s področja avtomobilske industrije.

Dijaki drugih letnikov smeri strojni tehnik in poklicnega izobraževanja so bili s predavanji zelo zadovoljni.

Tudi prihodnje šolsko leto bomo širili poznavanje vsebin o intelektualni lastnini, saj so vsebine zelo aktualne v hitro spreminjajočem se svetu.

Besedilo in foto: Zvonka Erce