Dijaki tretjih letnikov so za šolski EU-kotiček pripravili nekaj o EU v vsakdanjem življenju. 🇪🇺 🌍
Besedilo in foto: Ana Vidic
V ponedeljek, 12. februarja 2024, smo imeli lesarji kulturni dan.
Najprej smo obeležili kulturni praznik Prešernov dan, kjer smo se z recitacijo Prešernovih in sodobnih pesmi spomnili glavnih tem, o katerih je pisal. Nato so se nam predstavili dijaki s statusi – športniki in kulturniki, vse skupaj pa smo seveda popestrili z glasbenimi točkami dijakov.
Sledil je ogled interaktivne razstave o možganih, kjer smo preizkušali svoje možgančke s sestavljanjem različnih Rubikovih kock in vožnjo kontracikla – naš dijak je eden redkih, ki mu je tudi uspelo. Za konec pa smo si ogledali še predstavo Nika Škrleca Zdrava pamet. Ali jo imamo? Izvedeli smo zanimiva dejstva o naših možganih in preizkušali spomin Nika Škrleca, ki si je zapomnil vse slovenske poštne številke.
Več pa si lahko pogledate na fotografijah.
Zapisala: Janja Čenčič Gartner
Podjetje Herz, ki proizvaja izdelke znamk Kovina in Unitas, nam je doniralo inštalacijski material v vrednosti nad 1000 evrov.
V omenjenem podjetju smo bili z dijaki inštalaterji na strokovni ekskurziji v jesenskem času in takrat so nam tudi obljubili pomoč za vaje pri praktičnem pouku v šoli.
Njihove izdelke bomo z veseljem uporabljali pri vajah in prikazovanju praktične uporabnosti v inštalaterskem poklicu.
Podjetju se za donacijo najlepše zahvaljujemo.
Besedilo in foto: Franc Jelenc
Hrvaški dijaki so v sredo, 17., in v petek, 19. aprila 2024, pod mentorstvom učitelja strokovnih predmetov na Srednji šoli za strojništvo Mateja Praprotnika spoznavali 3D-tiskanje. Foto: Tadej Gartner
V torek, 16. aprila 2024, je na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje potekalo državno tekmovanje iz risanja projekcij in kotiranja – PIKO 2024. Tekmovanja se je udeležilo 49 dijakov ii 24 slovenskih srednjih šol tehniške usmeritve, ki se izobražujejo v programih...
V ponedeljek, 15. aprila 2024, smo v dopoldanskem času z gostujočimi dijaki in učiteljem Vjekoslavom Jozićem, v spremstvu vodje MIC-a Alojzija Kokalja in koordinatorja Tadeja Gartnerja, obiskali partnersko podjetje LTH Castings d. o. o. Dijaki so si ogledali uporabo...
V petek, 2. februarja 2024, smo se udeležili državnega tekmovanja iz ekokviza na Šolskem centru Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja.
Tema letošnjega tekmovanja je bila energetsko-podnebna pismenost. Kviz je obsegal 50 vprašanj s področja energetike, energetske in podnebne pismenosti, proizvodnji električne energije v Sloveniji, virih in rabi energije v Sloveniji.
Tekmovanja se je udeležilo 5 dijakov srednje šole za strojništvo.
Dijaki Matija Papler, Matic Frakelj, Luka Ipavec, Urban Sedlar in Žan Jenko so pokazali odlično znanje s področja energetike in prav vsi dosegli ustrezno število točk za zlato priznanje, Matiji pa se je nagrada za 3. mesto za las izmuznila.
Za uspeh dijakom iskreno čestitamo!
Besedilo in foto: Monika Hadalin, mentorica
Pletarstvo je ena najstarejših obrti v Sloveniji in jo izvaja vedno manjša populacija ljudi. S sošolci pa smo imeli srečo, da nam je bila ta obrt prikazana.
Prvič smo se s pletarstvom seznanili v šoli v naravi v 1. letniku, ko smo pletli košare iz leskovih viter in vrbovih vej. S tremi sošolci smo se nato odločili, da bomo naredili seminarsko nalogo pod mentorstvom profesorice Irene Leban. Udeležili smo se tudi dveh dogodkov – prvič smo pletarstvo predstavljali na Dnevu Evrope na Kongresnem trgu v Ljubljani, kasneje pa smo se odpravili še na rokodelski sejem na Brdo. Na obeh dogodkih smo pletli košare in s tem pletarstvo predstavili širši publiki.
Letos pa smo se lotili še novih izzivov. Profesorica Leban nam je omogočila delavnico pletenja stolov. Vodil jo je Jurij Rihar, ki je restavrator mrež iz ratana, ki se uporabljajo pri izdelavi Thonetovih stolov. Na šestih srečanjih nas je popeljal skozi sedem korakov, potrebnih za izdelavo pletenega stola.
Najprej smo pobarvali okvir sedežne plošče. V okvirju je 76 lukenj, v katere smo vpeljevali vitre iz rafije. Nato nam je gospod Rihar pokazal prvi korak, ki je bil najbolj enostaven – morali smo peljati vitre iz ene luknje v nasprotno luknjo, da smo dobili prvi del mreže. V istem dnevu smo začeli delati tudi drugi korak, pri katerem smo vitre peljali pravokotno na prvi del mreže.
Če koraka nismo dokončali v šoli, smo morali delati še doma. Naslednji teden smo se naučili tretji in četrti korak, ki je bil najtežji. Tretji korak je potekal vzporedno s prvim korakom, a smo morali paziti, da se nam prvi in tretji korak nista prekrivala. Četrti korak pa vzporedno z vitrami iz drugega postopka, to smo naredili tako, da smo šli čez vitro iz prvega koraka in pod vitro drugega koraka. Peti in šesti korak sta bila zelo podobna, zato ni bilo več tako težko. Pri petem koraku smo vitre obrnili tako, da so potekala pod kotom 45°. Šesti korak pa je potekal pravokotno na petega. Na zadnjem srečanju smo se naučili še sedmi korak, pri katerem smo mrežo zaključili s šivom, ki pokriva luknje, da zavarujemo vitre. Celoten postopek je zelo dolgotrajen in zahteven, a je končni izdelek vreden truda in časa. Stolu moramo narediti še noge, ki jih bomo krivili, potem pa bo naš izdelek dokončan.
S sošolci smo zelo veseli, da smo se imeli priložnost naučiti pletarstva in se udeležiti te delavnice.
Zapisala: Zala Reberšak, 2. al
