Petek, 9. 9. 2022

23.00. Avtobusna postaja Ljubljana. Mepijevci čakamo na Flixbus. Odpravljamo se na Češko, na zlato mepi odpravo. Avtobus na srečo ni imel zamude. Šofer avtobusa s težavo natovori naše 30-kilogramske nahrbtnike v prtljažnik. Poiščemo si proste sedeže in zaradi pozne ure počasi utonemo v nemiren spanec. Pot nas preko Avstrije pripelje na Češko.

Sobota, 10. 9. 2022

Po sedmih urah in pol paše pretegniti noge in popiti (neužitno) kavo iz kavomata. Že se nam mudi naprej na železniško postajo, kjer naj bi nas vlak pripeljal iz Čeških Budjejovic v Tabor. Ker so ravno potekala dela na železniški progi, smo zopet na lokalnem avtobusu. Končno prispemo v Tabor, kjer nas že pričakujejo naši češki prijatelji, ki smo jih spoznali konec avgusta, ko smo v Sloveniji skupaj opravljali pripravljalno mepi odpravo.  Odpeljejo nas v svoje domove, kjer nam privoščijo lenoben dan, da si lahko odpočijemo in napolnimo baterije za prihajajoče dogodivščine. V večernih urah smo se na glavnem trgu v mestu Tabor udeležili plesa, ki se je zaradi strogih pravil glede nočnega miru končal že ob 22.00.

Ponedeljek, 12. 9. 2022

Dva dijaka Šolskega centra Škofja Loka, Blaž Kavčič in Aljaž Ozebek, 15 dijakov in dijakinj Gimnazije Škofja Loka in 17 dijakov in dijakinj Gimnazije Pierra de Coubertina začenjamo z 80 kilometrov dolgo zlato mepi odpravo. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom pripeljali v Češky Krumlov, ki je od leta 1992 na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Ker je majhno srednjeveško mestece ob reki Vltavi prava paša za oči, smo si pred pričetkom odprave vzeli čas, da smo se sprehodili po ozkih uličicah, in si ogledali glavni trg ter grad. Za obzidjem mestnega parka, ki  je eden najlepših parkov na Češkem, pa se je začelo zares. Štart mepi odprave.  Celodnevna pot nas je vodila po čeških livadah in se je zaključila v mestu Černa v Pošumavi. Prvi dan nismo bili utrujeni, saj smo navajeni gorenjskih hribov, tukaj pa, kamorkoli ti seže oko, sama ravnina. Celo pot nas je spremljalo lepo vreme in pogledi na zelene ravnice. V kampu smo ob sončnem zahodu postavili šotore, si skuhali topel obrok, najbolj pogumni pa smo nekajkrat tudi skočili v mrzlo jezero Lipno.

Sreda, 14. 9. 2022

Dež. Napakirali smo mokre šotore in se oborožili s palerinami in dežniki. Iz Doljnih Udov preko mesta Stražny smo prispeli do vasi Horni Vltava. Po dvodnevni hoji smo že malce utrujeni, kar precej se je ohladilo in večino poti nas je spremljal dež. Potrebna je bila tudi malce večja previdnost, saj so bile gozdne poti razmočene in blatne. Zaradi megle smo bili danes prikrajšani za razglede. Pozno popoldne smo se nastanili v kampu ob reki. Najbolj pogumni smo se podali v mrzlo reko, potem pa (za doplačilo) odhiteli pod topel tuš. Seveda se je bilo potrebno tudi malo poigrati v bližnjem peskovniku, kjer so otroci pustili tovornjak, kanglico in lopatko. Zvečer smo si z izposojeno kitaro prepevali in krajšali deževne urice.

Petek, 16. 9. 2022

Češki prijatelji so nas popeljali po svoji šoli, ogledali smo si podzemne rove pod Taborom. V tem času je ravno potekala večdnevna prireditev Taborska Setkani, srednjeveška prireditev, tako da smo si lahko ogledali še sprevod vitezov.

Sobota, 17. 9. 2022

Češko mesto Tabor in Škofja Loka sta pobrateni mesti. Zato smo se v znak češko-slovenskega prijateljstva udeležili posaditve lipe, sodelovali v sprevodu po mestnih ulicah in se udeležili nekaterih koncertov. Ob 21.00 smo se na železniški postaji poslovili od naših čeških vrstnikov, s katerimi bomo zagotovo ostali v stikih. Potem pa vlak do Čeških Budjejovic, čakajoč na Flixbus, ki je tokrat imel 45-minutno zamudo.  Premraženi smo v polnem avtobusu uspeli najti proste sedeže in zaspali do Ljubljane.