V okviru projekta VACIDE in krožka 3D tiskanja pod mentorstvom učiteljev strojništva Iztoka Jožeta Basaja in Mateja Praprotnika ter v sodelovanju s študenti VSŠ so dijaki že pričeli izdelovati 3D natisnjene dele robota glede na dokumentacijo in navodila, ki so jih zanje pripravili študenti; dijaki SŠS so z mentorjema Matjažem Luznarjem in Primožem Šturmom izdelali tudi kovinske dele robota na CNC-strojih.
Na Srednji šoli za strojništvo (SŠS) je skupina dijakov drugega letnika programa strojni tehnik v sestavi Janja Kavčič in Martin Koderman (2. AS), Alen Bektašević, Gašper Pogačnik, Leo Radonjić in Jernej Žvan (2. BS) in Val Habjan ter Šefkija Jusić (2. CS) izkazala interes, da bo v okviru obšolskih dejavnosti – krožka 3D tiskanja – sodelovala v projektu VACIDE.
V okviru projekta VACIDE bodo dijaki pod mentorstvom učiteljev strojništva Iztoka Jožeta Basaja in Mateja Praprotnika ter v sodelovanju s študenti VSŠ izdelovali robota glede na dokumentacijo in navodila, ki so jih zanje pripravili študenti; dijaki SŠS bodo z mentorjema Matjažem Luznarjem in Primožem Šturmom izdelali tudi kovinske dele robota na CNC-strojih.
Na Višji strokovni šoli je skupina študentov prvega letnika strojništva v sestavi Luka Flego, Aljaž Pivk, Matej Meglič, Miha Prezelj, Urban Tratnik, Matic Jovanovič in Urban Verbič izkazala interes, da bi v okviru praktičnega izobraževanja (PRI) sodelovali v projektu VACIDE.
Študenti bodo zadolženi za izvedbo strokovnega dela projekta od 18. januarja 2021 do 2. aprila 2021, ko se jim praktično izobraževanje zaključi.
V okviru projekta VACIDE bodo študenti pod mentorstvom mag. Igorja Hanca, vodja projektne skupine na VSŠ (modeliranje in 3D-tisk), Alojza Zupančiča (elektronika) in dr. Aleksandra Kusteca (prevodi in dokumentacija) izdelovali robota za namene izobraževanja in usposabljanja. Najprej bodo preučili dokumentacijo – odprtokodni vir za izdelavo s 3D-tiskalnikom natisnjene robotske roke THOR, nato se bodo lotili modeliranja sestavnih delov, jih natisnili, robota sestavili in pripravili za priklop in programiranje.
V okviru krožka 3D-tehnologije bodo z mentorjema Iztokom Basajem in Matejem Praprotnikom v delo pri projektu vpeljali tudi dijake Srednje šole za strojništvo (SŠS). Ti bodo tudi sami izdelali robota glede na dokumentacijo in navodila, ki jih bodo pripravili študenti; dijaki SŠS bodo z mentorjema Matjažem Luznarjem in Primožem Šturmom izdelali tudi kovinske dele robota na CNC-strojih.
Za nabavo materiala in sestavnih delov robota ter sodelovanje s strokovno skupino, skupino študentov in dijakov skrbi vodja delavnic Ivan Štrukelj, strokovno delo pa koordinira Alojzij Kokalj, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) in vodje strokovne skupine projekta VACIDE.
Mislimo, da gre za zgleden primer sodelovanja po vertikali, med šolama in MIC-em, in primer dobre prakse, kako pristopiti k projektnemu delu na nivoju implementacije, za kar sta nas pohvalili tudi partnerska organizacija VHS Bildungswerk GmbH, krovni koordinator projekta, in nemška nacionalna agencija BiBB, ki nadzira izvajanje projekta VACIDE.
Tudi to leto je šolski center v Nemčijo na praktično usposabljanje v tujini poslal dva dijaka. To leto sva bila to Aljoša Starman in Stefan Vranješ. Da greva, sva se odločila dokaj hitro, saj je to ogromna priložnost za spoznavanje novih kultur, ljudi in načinov dela. Tako sva se drugi teden v januarju odpravila na pot. Najprej smo leteli z letalom do Frankfurta, nato pa smo se še nekaj ur vozili z vlakom. Ko smo prispeli, sva se namestila v penzionu. Soba je bila veliko večja, kot sva pričakovala, imela sva namreč spalnico, dnevno sobo, predsobo in kopalnico, v kateri je bila tudi savna. Na kratko: stanovanje je bilo super! Ko sva razpakirala, naju je pobral profesor ter nama razkazal mesto in vse mogoče bližnjice. Zapomnila sva si pot, po kateri sva naslednje 3 tedne pridno hodila na delo.
Delala sva v podjetju Schliess und Sicherungssysteme gmbh. Podjetje se ukvarja z izdelavo vrat za vlake, zunanja in tudi notranja vrata. Izvažajo v večino večjih držav kot so na primer Rusija, Španija, Francija… Delala sva kot operaterja na CNC strojih, kjer sva izdelovala kose za notranje mehanizme zunanjih vrat. Prva stvar, ki sva jo opazila v podjetju, je bil odnos nadrejenih do delavcev. Vsako jutro, ko je delovodja prispel na delovno mesto, je šel do prav vsakega delavca, ga osebno pozdravil in mu stisnil roko. Druga stvar pa je malica. V Nemčiji delavcem namreč ne pripada samo malica, ampak tudi zajtrk. Ko ob šestih pridejo na delovno mesto, delajo 3 ure do zajtrka, ki traja 15 min, po zajtrku delajo še 3 ure, zatem pa imajo 30 minutno malico.
Po treh tednih dela v podjetju S&S gmbh sva se za 1 teden premaknila v CNC izobraževalni center. Naučila sva se zelo veliko iz področja programiranega rezkanja v programu Heidenheim, ki ga uporabljajo nemška podjetja. Delo v centru je bilo zelo zanimivo in razgibano, naloge so bile nekoliko drugačne, kot jih imamo pri nas. Ker pa so nama naši profesorji osnove dobro vcepili v glavo, nisva imela nobenih težav.
Dan pred odhodom sva odšla pogledat še njihovo šolo, sodelovala pa sva tudi pri pouku. Ugotovila sva, da imajo sistem šolanja drugačen kot pri nas, prav tako sistem ocenjevanja. Pri njih je najboljša ocena 1 najslabša pa 6. Za lažjo predstavo naj omeniva še, kako veliki so njihovi centri: njihov šolski center izobražuje za več kot 60 poklicev.
Zadnji dan sva imela predstavitev, v kateri sva predstavila sebe, Slovenijo, Škofjo Loko in najino bivanje v Nemčiji. Dan za tem pa smo zgodaj zjutraj odšli na vlak in se odpeljali nazaj v Frankfurt. Istega dne pa sva se proti večeru ponovno znašla v prelepi domači Sloveniji.
Aljoša Starman in Stefan Vranješ
